Malo pisarniškega športa nikoli ne škodi, he he.V dobi poslovne preganjavice in stresa se včasih prileže kakšen svetli trenutek. Tako se je včeraj zgodil športni dogodek tedna.
Najprej je treba povedati, da je naš direktor dobil v dar magnetni pikado, ki ga je obesil na steno.
Napaka pa taka. Zagretost za delo je padla na minimum in člani posadke Malcom so z veseljem sproščali svoje frustracije, se sprostili in se rešili vsakodnevnega stresa ter vneto in z elanom mešali zrak z metanjem puščic v tarčo.
To je pripeljalo do samohvalnih spevov z naslovom "kok sm dober" in posledično do malega turnirja parov. Zmagovalca turnirja Urban in Mičo sta z visoko dvignjeno glavo hodila po firmi. To je bilo tako nevzdržno, da je sledil premik.
Premik v Klub 300, kjer se igra bowling in biljard. Usoda je hotela, da je Mičo moral oditi po svojo boljšo polovico. Tako sem moral sam prevzeti breme tekmovanja v paru z Urbanom, na svoja pleča. Aha, biljard, kaj to že je? Treba se je spomnit matematike in fizike, ki ju v zadnjem desetletju nisem ravno veliko uporabljal. Tako kot tudi Urban ne, vsaj ne v tem smislu. Začne se tako kot vedno.... s prerekanjem o pravilih, živčevje ponori, pena na usta ipd.. Cela zgodba. No, na koncu sta obliž na rane dobila Leon in Aleš. Tudi živčnost je popustila. Mogoče bi bilo bolje če gremo naslednjič raje na bowling. Mogoče bo manj stresno ali pa tudi ne, glede na genetske podobnosti sorodnikov. Najbolje bo, da napišemo lokalna pravila za igre, ki jih mislimo igrati drugače bo vedno živčna vojna med pripadniki nasprotnih ekip... itak... la la la.
No comments:
Post a Comment