.... da vas malo obvestim o dogodkih

Najprej se opravičujem, ampak uspelo mi je zbrisati(nevemkako) nekaj postov z dopusta. Se zgodi tudi najboljšim. Najbolj žal mi je za tistega s slikami za Tulija in Limonco. Sori :(

Drugače pa prav veliko pametnega nimam za povedat. A vendarle je par stvari, tako, bolj splošnih:

Življenje:

Načeloma je vse večalimanj po starem. Zdravje me še malo j... ampak to bo s časom bolje. Finance me itak j... zaradi znanih zgodb. Pomoje bo treba zelo kmalu nekoga povprašati po zdravju. To je trenutno vzrok vseh družinskih zapletov. Ko se bo ta vozel odvozljal, bo to posebna zmaga.

Služba:

Spet sem v tranziciji. Trenutno še zaposlen v stari, v iskanju nove in aktiven v bivši. Zanimivo se tole bere, a ne? Če bo vse po planu, lahko bivša postane nova. Nekaj se kaže na obzorju. Bo treba v roke pljunit :)

Love life:

Sucks... itak. Blodim.... Obstaja nekaj tipinj (ta izraz mi je tako zanimiv in si ga sposojam), ki so zanimive ali pa mogoče potencialne kandidatke.
Najbolj me sicer še vedno navija zmedenka, kjer pa najvrjetneje ne bo nič, ker se že predolgo vleče.
Druga je nekako stalnica, vendar pa nekako ne uspeva prestopiti iz prijateljstva v kaj več... pomoje se oba bojiva zaj... to prijateljstvo, ki je med nama.
Pri tretji itak ne vem kje sem.... bom pa kmal zvedu.
Četrta..... ja četrta.... ta je pa zanimiva. Spretno se izogiba srečanjem, se pa vedno pojavi, ko je treba. "Se bomo dobili skupaj s prijateljico"... he he... tudi ta oreh bomo strli.
In seveda je tu še Pikica. Tu pa ne bom izgubljal besed.... Če bi bil pesnik, bi bila ona moja muza, moja neuslišana ljubezen, bla bla bla... Super je, tako kot je. Z njo bi si pa pomoje takoj vse piskre v glavo zmetala, potem bi pa en drugega tolažila pa si rane celila ...

No toliko za danes

back to reality...

... in tako kot vsaka pravljica, se tudi ta pravljica konča. All good things must come to an end... that's life. Le vreme se ne ozira na nas. Sonce sije, v pričakovanju novih se poslavlja od odhajajočih in čisto nič ga ne gane, da se nam sploh ne gre nazaj, da bi bil zdaj pravi čas za nek spektakularni dogodek, ki bi nam preprečil vrnitev :). I'm coming home... Lahko se tolažim s tem, da vreme ni bilo ravno idealno, da je bil včasih veter zelo nadležen, da je padal dež bla, bla, bla... ampak jaz bi še... . V Muenchen se pride prehitro. Še eno slovo in piči Miki .... pozdravljena Slovenija.

Še zadnji utrinek:

ja ja ... tako je to

Dan vseh zaljubljencev..... spet

No pa napišimo spet kaj na to temo. Bojda se na ta dan spomnimo najpomembnejše, najljubljenejše sploh naj osebe našega življenja (beri trenutnega časovnega okvira). A res? Morda res potrebujemo dan, ko se eksplicitno, posebno in sploh izpostavimo in posebej poudarimo pomembnost neke osebe!? Očitno smo res postali sužnji neprekinjenega dokazovanja sebe drugim, stalnega poudarjanja naših lastnosti posebnosti znanj bla bla bla...
Nikoli ne bom mogel sprejeti tega načina. Ne razumem zakaj in komu se moram dokazovati. V vsakem primeru bo doseženo samo to, da tista oseba, zaradi katere bi ta dan moral biti poseben, tega ne bo razumela ali pa bo rekal da ne rabi te pozornosti samo na ta dan (s čimer se strinjam).

V svoji želji po uveljavitvi in priznanju smo pripravljeni marsikaj storiti kar drugače ne bi in mnogo stvari žrtvovati, da bi bili opaženi. Nevarnost je, da v tem naletu pozabimo nase, da pozabimo kaj in zakaj smo sploh s tem začeli. Zanimivo je tudi, da na koncu ugotovimo, da smo pravzaprav hoteli na samem začetku povrdati in pokazati čisto nekaj drugega, da sebe več sploh ne najdemo, da to kar prikazujemo sploh ni tisto, kar v resnici smo.

Želeli smo samo pokazati neki osebi, da jo imamo radi in da nam pomeni več kot ostale osebe, da so čutenja drugačna in da si želimo bližine in podobnih stvari. Učinek je bil pa drugačen, ravno nasproten.

Na koncu si ti tisti "buto", ki se je izpostavljal in silil izpolniti željo ali pač potrebo neke osebe, ki pa tega itak ne razume na način, kot bi želel. Dosegel si samo: "... no če pa že hočeš pa naredi...". Tvoj vložek, žrtev, .... poznaš samo ti. Vse kar boš dobil je "hvala" ali pa še to ne. o kakšni na ta način pridobljeni ljubezni pa lahko samo sanjaš. Nihče ni razumel tvojih čutenj ob tem dejanju, tvojega veselja, ker si smel, ker ti je bilo dano.... ha ha ... Ja to drži, samo BUTO si ...

A ne Pikica?...