Blognje... :)
Life is to short to be serious... so have serious fun:)In case you find yourself much similar to characters mentioned in this blog... well consider it as a compliment :)
Friday, November 05, 2010
Tuesday, June 24, 2008
.. še sem tu :)
Monday, May 14, 2007
.... da vas malo obvestim o dogodkih
Drugače pa prav veliko pametnega nimam za povedat. A vendarle je par stvari, tako, bolj splošnih:
Življenje:
Načeloma je vse večalimanj po starem. Zdravje me še malo j... ampak to bo s časom bolje. Finance me itak j... zaradi znanih zgodb. Pomoje bo treba zelo kmalu nekoga povprašati po zdravju. To je trenutno vzrok vseh družinskih zapletov. Ko se bo ta vozel odvozljal, bo to posebna zmaga.
Služba:
Spet sem v tranziciji. Trenutno še zaposlen v stari, v iskanju nove in aktiven v bivši. Zanimivo se tole bere, a ne? Če bo vse po planu, lahko bivša postane nova. Nekaj se kaže na obzorju. Bo treba v roke pljunit :)
Love life:
Sucks... itak. Blodim.... Obstaja nekaj tipinj (ta izraz mi je tako zanimiv in si ga sposojam), ki so zanimive ali pa mogoče potencialne kandidatke.
Najbolj me sicer še vedno navija zmedenka, kjer pa najvrjetneje ne bo nič, ker se že predolgo vleče.
Druga je nekako stalnica, vendar pa nekako ne uspeva prestopiti iz prijateljstva v kaj več... pomoje se oba bojiva zaj... to prijateljstvo, ki je med nama.
Pri tretji itak ne vem kje sem.... bom pa kmal zvedu.
Četrta..... ja četrta.... ta je pa zanimiva. Spretno se izogiba srečanjem, se pa vedno pojavi, ko je treba. "Se bomo dobili skupaj s prijateljico"... he he... tudi ta oreh bomo strli.
In seveda je tu še Pikica. Tu pa ne bom izgubljal besed.... Če bi bil pesnik, bi bila ona moja muza, moja neuslišana ljubezen, bla bla bla... Super je, tako kot je. Z njo bi si pa pomoje takoj vse piskre v glavo zmetala, potem bi pa en drugega tolažila pa si rane celila ...
No toliko za danes
Thursday, May 03, 2007
back to reality...
... in tako kot vsaka pravljica, se tudi ta pravljica konča. All good things must come to an end... that's life. Le vreme se ne ozira na nas. Sonce sije, v pričakovanju novih se poslavlja od odhajajočih in čisto nič ga ne gane, da se nam sploh ne gre nazaj, da bi bil zdaj pravi čas za nek spektakularni dogodek, ki bi nam preprečil vrnitev :). I'm coming home... Lahko se tolažim s tem, da vreme ni bilo ravno idealno, da je bil včasih veter zelo nadležen, da je padal dež bla, bla, bla... ampak jaz bi še... . V Muenchen se pride prehitro. Še eno slovo in piči Miki .... pozdravljena Slovenija.
Še zadnji utrinek:

ja ja ... tako je to
Tuesday, February 13, 2007
Dan vseh zaljubljencev..... spet
No pa napišimo spet kaj na to temo. Bojda se na ta dan spomnimo najpomembnejše, najljubljenejše sploh naj osebe našega življenja (beri trenutnega časovnega okvira). A res? Morda res potrebujemo dan, ko se eksplicitno, posebno in sploh izpostavimo in posebej poudarimo pomembnost neke osebe!? Očitno smo res postali sužnji neprekinjenega dokazovanja sebe drugim, stalnega poudarjanja naših lastnosti posebnosti znanj bla bla bla... Nikoli ne bom mogel sprejeti tega načina. Ne razumem zakaj in komu se moram dokazovati. V vsakem primeru bo doseženo samo to, da tista oseba, zaradi katere bi ta dan moral biti poseben, tega ne bo razumela ali pa bo rekal da ne rabi te pozornosti samo na ta dan (s čimer se strinjam).
V svoji želji po uveljavitvi in priznanju smo pripravljeni marsikaj storiti kar drugače ne bi in mnogo stvari žrtvovati, da bi bili opaženi. Nevarnost je, da v tem naletu pozabimo nase, da pozabimo kaj in zakaj smo sploh s tem začeli. Zanimivo je tudi, da na koncu ugotovimo, da smo pravzaprav hoteli na samem začetku povrdati in pokazati čisto nekaj drugega, da sebe več sploh ne najdemo, da to kar prikazujemo sploh ni tisto, kar v resnici smo.
Želeli smo samo pokazati neki osebi, da jo imamo radi in da nam pomeni več kot ostale osebe, da so čutenja drugačna in da si želimo bližine in podobnih stvari. Učinek je bil pa drugačen, ravno nasproten.Na koncu si ti tisti "buto", ki se je izpostavljal in silil izpolniti željo ali pač potrebo neke osebe, ki pa tega itak ne razume na način, kot bi želel. Dosegel si samo: "... no če pa že hočeš pa naredi...". Tvoj vložek, žrtev, .... poznaš samo ti. Vse kar boš dobil je "hvala" ali pa še to ne. o kakšni na ta način pridobljeni ljubezni pa lahko samo sanjaš. Nihče ni razumel tvojih čutenj ob tem dejanju, tvojega veselja, ker si smel, ker ti je bilo dano.... ha ha ... Ja to drži, samo BUTO si ...
A ne Pikica?...
Wednesday, March 08, 2006
...opa...
Tuesday, February 14, 2006
Dan vseh zaljubljencev ...
Ma ja.... Tudi to mora biti... baje :) . Nisem ravno pristaš takih praznikov, ker se je treba ljubih oseb spomniti večkrat in ne samo na Valentinovo. Sicer pa sem se odločil, da bom počakal na ploho voščilnic. Sam pa bom poslal samo eno :)). Pa da vidimo, kaj bodo dama rekli :). Pomoje tudi neke plohe ravno ne bo, ampak pustim se presenetit. Vsem tistim, ki jim pa ta praznik veliko pomeni pa seveda želim najlepše Valentinovo doslej. Pikica je pa že dobila voščilo ... kok sm pocukran ... bljak!!
Tuesday, January 03, 2006
ojej je že 2006
Ma sej ni velik za povedat (ne zamerit moji Ljubljanščini). Do petka smo kao delal. V petek ob treh se je začela Malcom zabava (Ilanium, Malcom in še par drugih). Še kar živahno, kljub porazu ekip kranj-1, kranj-2 ter "amaterji z viča". He he s5 bo par pripomb z viškega konca. Malo žrtja in pitja in to je to.
Na osebni ravni pa tkole:
Sobota je bila dokaj umirjena in vse je bilo v duhu priprav na večerno zabavo. Začelo se je malo pred 21 uro. Lokal in lastnika poznamo že od lani. Lepo je pripravil vse, kar je za tak event potrebno. Mene osebno je pa lepo presenetil s kompletom Lucas in s Pioneer playerji. Torej se ve: v novo leto z dj-em v penziji :). Nekak se ni noben pritoževal, kar vrjetno pomeni, da so bili zadovoljni. Meni je čas hitro minil, saj sem po dolgem času spet lahko rolal muziko, se sprehajal po cd-jih in se malo pustil prosit za glasbo. Juj kok fajn. Plesalo se je, pilo, jedlo, vse po planu. Ob polnoči smo se pocmokali, popili penečkota, si zaželeli vse najboljše in rajali naprej. Maruška (naša plesalka) :), me je odvlekla na plesišče; kot kaže je Andrejeva mešanica bacardija in cole prava :). In to je to. Aja, hvala vsem, ki ste poslali sms, upam, da ste vsi dobili tudi odgovor, kajti povratnice so zmrznle :). BTW, po tem žuru sem dva dni ležal, ker me je toooooolk bolel hrbet, si morte mislt.
Še za radovedne.... Pikice ni blo na tem žuru tko da bo silvesterski poljub dobila drugič :). Mogoče tkole..... he he. Friendly (beri frenchly) kiss:)))))))))))
Tuesday, December 27, 2005
Božična post trauma
Božič smo preživeli! To je najvažnejše. Baje. Na božični večer imata dva prijatelja roj. dan... no praznujeta ga. To pomeni, da je treba čimprej zaključiti domače obveznosti in hop, hop, hop... hitro na žur :). Večer se pokaže v vsej svoji lepoti šele po nekaj rundah ... vsi postanejo Rudolfi ( rdeč nos ) in večer mirno in vztrajno mineva. Punce delajo dež, fantje pa itak pametujemo, kot vedno.
2. Božič
Božič je dan, ko se počiva doma. Po zelo produktivnem večeru paše isostar. Muc ni prehud, vseeno pa malo mijavka. Popoldan sem se odkotalil do Maribora. Nič posebnega se ni zgodilo. Prijatelji so bili veseli obiska, Joca je nardila ful dobre baklave. Najlepše se je pa s prijatelji iz Ljubljane srečati v Pohorski kavarni in tam pustiti vtis:)))). Spet prepotentni Ljubljančani pod Pohorjem. Bošti, upam da bratove ni kap :)
3. Pikica
Za vse novic željne. Pikica je oseba ženskega spola, stara blizu 30 let, visoka cca 165 cm, dolgolasa. Simpatična, ljubka, včasih ljubko sitna (kot vsaka druga). Ostale podrobnosti bodo objavljene, ko bo čas zato :)). He he he, ful sem vas potolažu...
Friday, December 23, 2005
Report
Najprej moram povedat, da nisem šel v Uršulinsko cerkev poslušat božične pesmi, ker je bil repertoar enak kot v nedeljo v filharmonji. Tako me je otrok odrešil, pravzaprav, če dobro pomislim, se me je hči elegantno znebila rekoč: "Oči, sej ti ni treba, k je itak isto k v nedeljo. Sej si že vse slišu." :) he he; prava hči svojega očeta. Nekaj pa ma po meni :) 2. Na Prešercu "Na pločniku"
Center je zelo živahen vsak večer. Včerajšnji ni bil izjema. Dobili smo se "na pločniku", kuhanc je dobro stekel, koncertirala je pa Alenka Godec. Po dolgem času sem spet slišal, za moje pojme njen najboljši štiklc, "Tvoja" v originalni izvedbi. Moram pohvalit; skoraj vse, kar je zapela je bilo b.p., ampak vedno se pa najde nekaj kar skazi popolnost. Mislm, da Godčeva poje Šifrerjev komad (k je itak plagijat) "Za prijatelje"..... Tega ji res ne bi bilo treba ... je bilo treba takoj kuhanca presekat z medičko. Btw. tut zlo dobra :)
Družbica je bila kar pisana, itak sm uletu s kapco od Klausa, tako se me ni dalo zgrešit sploh (k sm drgač tko mejhn pa neopazen). Vančka pa Nati sta prišli, tako smo se fletn pocmokal pa ene par smo jih vdružno nagnili in vase vrgli. Pa se še mal pocmokal :). Bor je bil vesel vazelina in nas je kmalu zapustil i.t.d..
3. Klic
No klica ni bilo. Panike nobene. Saj ga v bistvu nisem zares pričakoval, ampak bi bilo pa vseeno prijetno:)) He he.
Pikica, če te slučajno božiček strpa v svojo mavho, se nč ustrašt. To bo zato, k sm si te jst zaželu za darilo.
No tuki pomoje lohk napišem lih kar mi pade na pamet, ker t.i. Pikica tegale nau prebrala :)))) Never in a Lifetime.
No tkole. Vsem voščim lepe božične praznike. Mejte se.
Thursday, December 22, 2005
Predbožične tekme in ostala dogajanja
Sredin večer res ni nič posebnega razen če se zgodi dober film. Očitno so se na nacionalki zmotil. Na spored so dali film "Jezdec kitov". Odličen ... res. Najlepši besedni sestavek v filmu je pa:
"Veliki vodja! Oprosti mi. Sem le mlad učenec in se še učim plavati...."
Bistvo je v tem, da ta stavek izjavi vodja skupnosti Maorov, star, moder človek. Oglejte si film, priporočam. Sploh me je pa spomnil na našega Slovenčka tam dol v deželi "dolgega belega oblaka" (Nova Zelandija).
2. Delovni dan (al kako že?)
He he he american pool je zakon. Zanimiv dan, Team Malešič proti Team Malcom (moja malenkost in Mičo). Ne vem ampak pomoje sta naju podcenjevala. V glavnem, zmaga je sladka. Malešiči bojo pa mal treniral ... še. :)
3. Planovi večeras
Zvečer bom šel "krule" pocmokat (ena bo žal manjkala) pa kakšnega kuhanca vase zlit:). Mogoče bom uspel tudi do Uršulink skoknit, da slišim svojo hči, kako poje božične pesmi. Bom vzel digitalca sabo da jih mal poslikam. Ostalo je pa še zavito v tančico skrivnosti. Kaj pa če bo telefončk zacinglov????? Bi mi prav prijalo, če bi se par nežnih rokic meni ovil okoli vratu :)) Če da vidimo, je reku :)))).
Tuesday, December 20, 2005
Na silo ...
1. Novoletno božična žurka v Laškem
December res postreže z različnimi možnostmi zabave. Če že ne v domačem kraju pa kje drugje. In zgodilo se je Laško. Srečanje s prijatelji, s katerimi se ne vidimo ravno vsak dan. Fanta sta se potrudila in rezervirala prostor v hotelu Hum. (Zgolj za info: Prostor je primeren za cca. 50 oseb če želijo imeti še prostor za ples in ima svoj šank.) Ata smrk se je odpravil iz LJ okoli 19 ure. Vožnja je bila po planu do klica, ki se je zgodil pri odcepu za Žalec. Hitra sprememba in pot me je odnesla najprej do Maribora. Tam sem pobral še dve teti in potem hitro smuknil do Laškega, kjer smo se ustavili še pri eni, kjer je čakala še ena :)... Kofe, čik, čvek in zviz v Hum. Prihod v stilu ... s štirimi spremljevalkami. Pa so imeli spet nekaj za brušenje jezikov :))). Podrobnosti bom raje zadržal zase, ker se zna zgoditi, da bi to prebral tudi kdo od tistih, ki ne smejo vsega vedeti. ... khm... Bilo je pa super. Samo za posladek in za domišlijo; na koncu so se dogajale figure veneris... In zjutraj sem se malce utrujen vrnil domov :)2. Bar
Končno ga je konec... hvala bogu... ha ha ha
3. Mestni večerni utrip

Tudi v prestolnici je zvečer kar pestro. Stojnice vabijo vse lačne in žejne, lokali pokajo po šivih.
Pri Mačku majo pa ful dobrga kuhanca... To najbolje ve prijateljeva boljša polovica A.J., ki se prelevi v Rudolfa in potem vsa vesela pleše po centru prestolnice in skače, poje ipd.. Zvarek deluje...
4. Love life
Hmmmm .... bom samo rekel, da obstaja :)
Wednesday, December 07, 2005
Report :)
Mogoče samo še dodam da je včeraj (torek) ekipa "Sevnik" (Urbi in Grega) stresla ekipo "Viški amaterji" (Aly in Leon) v pikadu k pr norcih... . Skrivnost je v mirni roki in dobri prehrani (žganci, zelje, klobase... hihihi, in seveda v alkotu za mirno roko). Pssssst o alkotu nč ne vesta, amaterja :))))
Friday, December 02, 2005
Končno vikend....
Thursday, December 01, 2005
Šport in sprostitev
Malo pisarniškega športa nikoli ne škodi, he he.V dobi poslovne preganjavice in stresa se včasih prileže kakšen svetli trenutek. Tako se je včeraj zgodil športni dogodek tedna.
Najprej je treba povedati, da je naš direktor dobil v dar magnetni pikado, ki ga je obesil na steno.
Napaka pa taka. Zagretost za delo je padla na minimum in člani posadke Malcom so z veseljem sproščali svoje frustracije, se sprostili in se rešili vsakodnevnega stresa ter vneto in z elanom mešali zrak z metanjem puščic v tarčo.
To je pripeljalo do samohvalnih spevov z naslovom "kok sm dober" in posledično do malega turnirja parov. Zmagovalca turnirja Urban in Mičo sta z visoko dvignjeno glavo hodila po firmi. To je bilo tako nevzdržno, da je sledil premik.
Premik v Klub 300, kjer se igra bowling in biljard. Usoda je hotela, da je Mičo moral oditi po svojo boljšo polovico. Tako sem moral sam prevzeti breme tekmovanja v paru z Urbanom, na svoja pleča. Aha, biljard, kaj to že je? Treba se je spomnit matematike in fizike, ki ju v zadnjem desetletju nisem ravno veliko uporabljal. Tako kot tudi Urban ne, vsaj ne v tem smislu. Začne se tako kot vedno.... s prerekanjem o pravilih, živčevje ponori, pena na usta ipd.. Cela zgodba. No, na koncu sta obliž na rane dobila Leon in Aleš. Tudi živčnost je popustila. Mogoče bi bilo bolje če gremo naslednjič raje na bowling. Mogoče bo manj stresno ali pa tudi ne, glede na genetske podobnosti sorodnikov. Najbolje bo, da napišemo lokalna pravila za igre, ki jih mislimo igrati drugače bo vedno živčna vojna med pripadniki nasprotnih ekip... itak... la la la.
Wednesday, November 30, 2005
Sobotne blodnje...
No tudi sprehod po možganskih krivuljah, nabreklinah, ravninah in ovinkih je lahko zanimiv. Tako usmerjen je bil sobotni večer v lokalni "birtiji". Ob šanku so slonele štiri osebe (z natakarjem vred). Debata - klasika, zakaj se ob takem vremenu nobena ne ujame v mrežo, ki je razpeta pred lokalom :). Po krajšem premisleku sledi zakjuček, da je itak tako bolje, ker obstaja bojazen, da ne bi hotele več iti drugam, kar bi nekaterim pomenilo veliko razlaganja doma:). No s podporo derivatov se brihtne glave spopadejo tudi s politiko, centralizacijo in na koncu sledi zmagovalna misel: ali je mogoče potovati skozi čas. No tu prvi pregori in zapusti prizorišče. Ostali trije možganski trusti pa seveda razpredajo o možnostih... črne luknje in supermani seveda niso izključeni iz pogovora. Derivati delujejo in miselni engine je na maksimumu.... četrta dimenzija ali pa še kakšna.... hmmmmm:).
Kontaminacija krvi doseže rizični nivo in treba je počasi oditi domov. Na srečo imam do doma samo dve buški (dva vogala). Rešili smo svet, spremenili pa itak nič. Na srečo nas na pametovanje spomni le jutranji glavobol in tudi sreča je, da nas nihče ni slišal kajti obstaja nevarnost, da bi dobili permanentno vstopnico za obiskovanje lokacije na Studencu... Le kako nam je uspelo priti od žensk do razprav o potovanju skozi čas... Slava derivatom




