Dan vseh zaljubljencev..... spet

No pa napišimo spet kaj na to temo. Bojda se na ta dan spomnimo najpomembnejše, najljubljenejše sploh naj osebe našega življenja (beri trenutnega časovnega okvira). A res? Morda res potrebujemo dan, ko se eksplicitno, posebno in sploh izpostavimo in posebej poudarimo pomembnost neke osebe!? Očitno smo res postali sužnji neprekinjenega dokazovanja sebe drugim, stalnega poudarjanja naših lastnosti posebnosti znanj bla bla bla...
Nikoli ne bom mogel sprejeti tega načina. Ne razumem zakaj in komu se moram dokazovati. V vsakem primeru bo doseženo samo to, da tista oseba, zaradi katere bi ta dan moral biti poseben, tega ne bo razumela ali pa bo rekal da ne rabi te pozornosti samo na ta dan (s čimer se strinjam).

V svoji želji po uveljavitvi in priznanju smo pripravljeni marsikaj storiti kar drugače ne bi in mnogo stvari žrtvovati, da bi bili opaženi. Nevarnost je, da v tem naletu pozabimo nase, da pozabimo kaj in zakaj smo sploh s tem začeli. Zanimivo je tudi, da na koncu ugotovimo, da smo pravzaprav hoteli na samem začetku povrdati in pokazati čisto nekaj drugega, da sebe več sploh ne najdemo, da to kar prikazujemo sploh ni tisto, kar v resnici smo.

Želeli smo samo pokazati neki osebi, da jo imamo radi in da nam pomeni več kot ostale osebe, da so čutenja drugačna in da si želimo bližine in podobnih stvari. Učinek je bil pa drugačen, ravno nasproten.

Na koncu si ti tisti "buto", ki se je izpostavljal in silil izpolniti željo ali pač potrebo neke osebe, ki pa tega itak ne razume na način, kot bi želel. Dosegel si samo: "... no če pa že hočeš pa naredi...". Tvoj vložek, žrtev, .... poznaš samo ti. Vse kar boš dobil je "hvala" ali pa še to ne. o kakšni na ta način pridobljeni ljubezni pa lahko samo sanjaš. Nihče ni razumel tvojih čutenj ob tem dejanju, tvojega veselja, ker si smel, ker ti je bilo dano.... ha ha ... Ja to drži, samo BUTO si ...

A ne Pikica?...